Stolnica sv. Daniela leži v jedru srednjeveškega mesta Celje. Je stolnica Škofije Celje in župnijska cerkev Župnije Celje - Sv. Danijel. Postavili so jo okrog leta 1306, na mestu romanske enoladijske cerkve iz 12. stoletja. Takrat je imela podobo triladijske slopne bazilike z ravnim stropom in nunsko emporo. Po letu 1379 so jo obokali ter pozidali zvonik in prezbiterij. Okoli leta 1400 so ji na severni strani prizidali kapelo Žalostne Matere. Predstavljala je zakladnico slikarskih in kamnoseških del povezanih z rodbino Celjskih grofov. Grb se nahaja v enem od sklepnikov križnorebrastega oboka prezbiterija. Je zelo kvalitetna arhitektura klasične gotike. Prostor je enoten, vzdolžno zasnovan, tristrano zaključen, s termi šilastoločnimi okni, s štirimi polami križnega oboka in bogatim kamnoseškim okrasjem: služniki, bogatimi konzolami in kamnitimi baldahini ob stenah. Ob straneh so v stenah štiri niše obrobljene s kamnoseškim okrasjem, krabami in fialami. Ob vhodu so molilni pulti in klopi. Na oltarju stoji gotska pieta, ki velja za eno najlepših v tem prostoru.
Objekt je dostopen za gibalno ovirane osebe, vendar težje za osebo, ki si ga želi ogledati sama. Ni prilagoditev za slepe in slabovidne. Objekt je opremljen s slušno zanko za naglušne. Za gibalno ovirane je dostop možen, vendar ovire predstavljajo predvsem težka vrata na vhodu in visok robnik (10 cm), kar pa bi se dalo izboljšati s premičnimi klančinami. Parkirišče nima urejenega parkirnega mesta za gibalno ovirane, a je dostopen prostor za kratkotrajno ustavitev vozila. Na dostopni poti je nekaj ovir, še nekaj več jih je na poti do sanitarij.
Opomba:
Kriteriji za analizo dostopnosti objektov so bili zasnovani na podlagi slovenske zakonodaje oz. predpisov, ki so bili v veljavi v času priprave/posodobitve popisnega lista (l. 2015):
Copyright: Urbanistični inštitut RS