Legenda pravi, da je na tem kraju nekdaj stalo svetišče staroslovanske boginje Žive. V bojih med kristjani in pogani je bilo svetišče uničeno in na mestu postavljena cerkev. V 15. stoletju je bila cerkev prezidana v gotskem slogu in razširjena - dodali so prrzbiterij in glavni oltar. Po potresu leta 1509 so jo prenovili v zgodnjem baročnem slogu. Sedanja oblika je iz 17. stoletja, ko prišlo do vnovične obnove po potresu. Glavni oltar je okrašen z bogato pozlačeno rezbarijo iz leta 1747. Osrednja oltarna plastika ponazarja Mater božjo, ob kateri sta donator blejske posesti Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Posebna znamenitost je zvon želja. Kdor z njim pozvoni in tako počasti Marijo, se mu izpolni želja.
Objekt je nedostopen že samo zaradi nedostopnosti otoka. Tudi sicer poti po otoku sestojijo iz neutrjenih peščenih stez in neenakomernih starih stopnic. Vhod v objekt je oviran z visokim pragom v vetrobran in nato z drugim v cerkveno ladjo.
Opomba:
Kriteriji za analizo dostopnosti objektov so bili zasnovani na podlagi slovenske zakonodaje oz. predpisov, ki so bili v veljavi v času priprave/posodobitve popisnega lista (l. 2015):
Copyright: Urbanistični inštitut RS